LIZBONSKA POGODBA
Pogodba o EU in Pogodba o delovanju EU
Predstavniki držav članic so 13. decembra 2007 v Lizboni slovesno podpisali Pogodbo o reformi, ki se od tedaj imenuje Lizbonska pogodba.
Predsedniki evropskih institucij Sveta, Evropske komisije in Evropskega parlamenta so 12. decembra 2007 v Strasbourgu slovesno podpisali Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, ki bo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postala pravno zavezujoča.
Podpis listine o temeljnih pravicah EU (http://ec.europa.eu/index_sl.htm)
Lizbonska pogodba spreminja Pogodbo o Evropski uniji (PEU) in Pogodbo o Evropski skupnosti (PES), ki se po novem imenuje Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU).
Bistvene novosti Lizbonske pogodbe glede na ustanovitvene pogodbe:
• Evropska unija je enotna pravna oseba,
• odprava tristebrne sestave, pri čemer je ohranjena skupna zunanja in varnostna politika,
• mandat predsednika Evropskega sveta traja dve leti in pol,
• visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko,
• možnost izstopa države članice iz EU,
• preložitev glasovanja z dvojno večino v Svetu na leto 2014, prehodno obdobje do leta 2017,
• nekatere varovalke glede pravosodnega sodelovanja pri kazenskih zadevah za Veliko Britanijo in deloma Irsko,
• sklicevanje na Listino o temeljnih pravicah, ki bo objavljena v Uradnem listu EU,
• novo sklicevanje na solidarnost med članicami glede energije in boja proti podnebnim spremembam,
• večja vloga parlamentov držav pri evropskih zakonodajnih postopkih,
• v merilih in postopkih za pristop novih držav članic predvideno sklicevanje na vrednote EU in navedba meril za pristop, o katerih se dogovori Evropski svet,
• mehanizem Ioannina, ki ob izpolnitvi nekaterih pogojev omogoča odložitev sprejemanja zakonodajnega akta, če je sporen za nekatere države članice, ki niso manjšina, ki lahko prepreči sprejetje,
• sprememba sestave Evropskega parlamenta, v katerem bo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe sedelo 750 evropskih poslancev in predsednik,
• povečanje števila generalnih pravobranilcev za tri, pri čemer bo mesto stalnega generalnega pravobranilca dobila Poljska in bo tako na Sodišču ES enajst generalnih pravobranilcev, od katerih bo šest stalnih.
Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra 2009.
Zapečateni podpisi Lizbonske pogodbe, 12. december 2007 (http://ec.europa.eu/index_sl.htm)
Že med švedskim, španskim in belgijskim predsedovanjem Svetu (julij–december 2009; januar–junij 2010; junij 2010 – december 2010) so se začela intenzivna pogajanja o izvajanju Lizbonske pogodbe.
Prav tako lahko pričakujemo predlog o izvedbi solidarnostne klavzule. 222. člen Lizbonske pogodbe, natančneje Pogodbe o delovanju EU, namreč določa, da »morajo EU in države članice delovati skupaj v duhu solidarnosti, kadar je ena od držav članic žrtev terorističnega napada, naravne nesreče in nesreče, ki jo povzroči človek.
Že med španskim predsedovanjem (januar—junij 2010) so se zaključila pogajanja o vzpostavitvi odbora za imenovanje sodnikov sodišča EU in o pravilih delovanja tega odbora. V nadaljevanju pa lahko pričakujemo sprejetje sklepa Sveta glede postopka imenovanja generalnih pravobranilcev. Prav tako lahko pričakujemo predloge glede ustanovitve instituta evropskega tožilca (t. i. "parquet européen") zaradi potrebe po preprečevanju kršitev, ki vplivajo na finančne interese EU, o čemer je bilo govora že med španskim predsedovanjem. Svet namreč lahko za ta namen iz Eurojusta ustanovi evropsko javno tožilstvo.
Med španskim predsedovanjem je potekala tudi medvladna konferenca na ravni stalnih predstavnikov glede spremembe Lizbonske pogodbe, in sicer sprejetja Protokola o prehodnih ukrepih sestave Evropskega parlamenta do konca mandata 2009—2014, ki predvideva povečanje števila poslancev za dvanajst držav članic EU, med njimi tudi poslanca več za Slovenijo. Spremembe bodo začele veljati takoj, ko jih bodo ratificirale vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Protokol naj bi začel veljati 1. decembra 2010 oziroma prvi dan meseca, ki bo sledil mesecu, v katerem bodo deponirane vse listine o ratifikaciji. Slovenija je listino o ratifikaciji Protokola 36 deponirala 27. decembra 2010.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
Z veljavnostjo Lizbonske pogodbe je postala Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ki predstavlja najmodernejši katalog temeljnih pravic na svetu, tudi pravno zavezujoča. Listina velja za vse institucije Evropske unije ter za države članice, kadar uporabljajo pravo Evropske unije. Državljani Unije lahko odslej tudi sodno zahtevajo varstvo pravic, ki jih varuje Listina, v razmerju do institucij Evropske unije ter do držav članic v primeru, da je njihov zahtevek vezan na področje, ki ga predhodno ureja pravo Evropske unije.
Več informacij o Listini je mogoče pridobiti na straneh Agencije za temeljne pravice EU (zaenkrat samo v angleščini).
Besedilo Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v slovenščini
Povezave:
Lizbonska pogodba na kratko
Besedilo Pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o Evropski skupnosti s protokoli in izjavami, 30. marec 2010
Publikacija:
Vaš vodnik po Lizbonski pogodbi
Arhiv:
Arhiv - Pogodba o ustavi za Evropo
Kontakt:
Miran Kresal
t: 01 400 2454
f: 01 400 2486
e: miran.kresal(at)gov.si
(zadnja sprememba: 27. maj 2011)